Tema: Umetniška razstava

»To, da ni jasno, od kod je neki stari predmet, nama daje možnost, da s tem manipulirava in gledalcu omogočiva, da uporabi domišljijo, midva pa se potrudiva, da obiskovalec razstave ne more sestaviti neke jasne zaključene zgodbe. Skušava poskrbeti, da se ta tok domišljije ne konča.«

»Je pa res, da nam ne bi bilo treba nikoli več ničesar proizvesti, saj bi lahko vse, kar imamo, vedno znova vnovič uporabljali. Navdušujeva se nad tem, da je staro lahko vedno znova novo in uporabno.«

»Midva nalašč na razstavah postaviva kakšna stara dela, tukaj je na primer nekaj novih, najstarejše pa je iz leta 2011, kar je najina reakcija na diktat, da mora biti vedno vse novo.«

»Povsem na mestu je zaokrožiti razstavo s sporočilom, da bo tudi brez človeka življenje na svetu obstalo in se razvijalo dalje.«

»Obiskovalcu želijo ponuditi pogled v raznolikost, pestrost in moč ustvarjalnosti tega prostora. Ta koncept ostaja, smo pa nekoliko spremenili pristop.«

»Vsak kubus je svet zase, a se v razstavišču sestavljajo v celoto.«

»Zasnovala je idejo sestavljanja teh majhnih kubusov v velik kubus, s katerim bi izpostavili mobilnost prostora in bi potovali na druga razstavišča. A nas je ustavila korona in so prišle v ospredje druge vsebine, kot so omejitve, svoboda, individualno, skupno in podobno.«

»Tisto, kar se mi zdi, da je bilo treba izzvati, je neko izrekanje pohvale, pogled ustvarjalnosti drugega.«